Uroš Potočnik

Rojen sem bil 13. 5. 1971 v Ljubljani. Do desetega leta sem s starši živel v Mostah pri Kamniku. Živeli smo v osnovni šoli, kjer je moj oče nekaj let poučeval glasbeni pouk ter telesno vzgojo, mati pa je bila zaposlena v Univerzale – Domžale. Ko sem bil star pet let, me je oče vpeljal v svet glasbe. To so bili moji prvi koraki na umetniški poti, ki je kasneje v življenju začrtala mojo pot. Pri petih sem se že naučil branja ter pisanja not tako, da sem bil glasbeno pismen prej kot pa pismen v običajnem smislu. Pri šestih letih sem pričel z glasbeno šolo – klavir, ki ga igram še danes. Takrat sem dobil mlajšo sestro. Kot zvedal otrok sem zelo rad slikal in se igral z lego kockami. Pričel sem trenirati košarko.

V osnovni šoli sem nadaljeval s klavirjem ter košarko. Pri enajstih letih smo se preselili v Kamnik, kjer sem dokončal osnovno šolanje, zaključil s šolanjem klavirja in se vpisal na Srednjo agro – živilsko šolo, smer – veterinarski tehnik. Do šestnajstega leta sem se intenzivno ukvarjal s slikarstvom in se poleg tega kot samouk naučil še igranja kitare. Pri šestnajstih letih sem se pridružil gledališki skupini KUD Pedenjmožic ( današnji Pridenmožic), ki sem ga zapustil, ko sem odšel na AGRFT. Po uspešno končani srednji šoli sem odšel na služenje vojaškega roka v Sarajevo (šola rezervnih oficirjev), kjer pa so me s težavo prenašali celih 23 dni, potem pa so me odpustili. Imel sem leto dni časa za priprave na sprejemne izpite – dramska igra, ki sem jih tudi uspešno opravil. Pri devetnajstih sem s prijatelji ustanovil prvo glasbeno skupino – Buwala 9, ki pa je zaradi mojih študijskih obveznosti živela le nekaj mesecev. Leta 1997 sem diplomiral na AGRFT – smer dramska igra. Prva leta po študiju sem preživel kot svobodnjak ter gostoval v MGL, PG Kranj ter v Mali drami. Ob gostovanjih po profesionalnih gledališčih sem vzporedno ves čas pripravljal svoje gledališke stvaritve kor igralec, režiser ter pisec nekaterih besedil in pa avtor glasbe. V prvih letih po študiju sem se resno soočil z digitalnimi mediji ter računalnikom kot orodjem za izdelovanje glasbe. Na akademiji sem imel priložnost zaigrati v več študentskih filmih in ravno film je bil kasneje nekako deset let moj redni spremljevalec (igral sem v nekaj TV filmih ter v nekaj celovečercih). To, da sem filmski zanesenjak od svojega šestega leta, me še dandanes drži blizu tega medija ( sam sem do sedaj režiral tri igrane filme ). Ker pa se s filmskim kruhom pri nas bolj težko preživi, sem si kruh služil po večini z gledališčem. Bil sem celo dve sezoni na redni plači (SNG Maribor, SLG Celje). Ker pa moj duh rad počne različne stvari znotraj polja gledališča, sem se zadnja leta odločil za svobodni poklic. Tako lahko delujem projektno ter se posamičnim projektom popolnoma prilagodim (sodelovanja z različnimi gledališči – glej CV). Ker nisem z nikomer v rednem delovnem razmerju, se posamičnim projektom posvečam z vsem mojim bitjem. Menim, da lahko samo s popolno predanostjo stvaritvi, ki jo v določenem obdobju ustvarjam, dosegam dobre rezultate. Tudi na kvantiteto v polju umetnosti ne gre prisegati, zato redko katero leto delam na več kot treh do štirih projektih. Do sedaj sem sodeloval pri približno 140 gledaliških in filmskih stvaritvah (največkrat kot igralec, občasno pa tudi kot pisec, režiser, producent, glasbenik, lutkar,…). Delujem tudi kot mentor dramske ter filmske igre. V prostem času, ki mi včasih ostane, požiram knjige, ter ustvarjam glasbo – klavir, klaviature, sampli, matrice, vokal. Za dobro psihofizično kondicijo skrbim z redno rekreacijo v naravi, košarko, igranjem igre GO, šahom… Vsako leto napišem cca. en dramski tekst. Že od malih nog pa me poleg vsega naštetega neizmerno privlači jedrska fizika, kibernetika, robotika na eni strani ter človekova podzavest, hipnoza ter avtoanaliza. Po verskem prepričanju sem do določene mere ateist, a nikakor ne smem zanikati svojih poganskih korenin. Konec koncev jemljem gledališče, kino ali pa koncertno prizorišče kot svetišča, cerkve, prostore globoke posvečenosti, meditacije. To so moji sveti prostori. Veselim se dela z novimi tehnologijami, raziskovanja novih prostorov igre, glasbe, giba, novih gledaliških tehnik. Naprej me žene misel, da lahko živa gledališka interakcija spreminja svet skozi revolucionarnost idej bolj, kot politika ter trgovina. Idejni mikro kozmos posameznih gledaliških praks kot učinek metulja dandanes zaradi splošne globalizacije učinkuje na množice hitreje kot kdajkoli poprej. Znanost in umetnost z roko v roki drvita vse bolj in bolj skupaj ter nam omogočata boljše razumevanje življenja, vesolja in vsega skupaj. Umetnost je naše orožje v boju za boljši svet.